Zakaj avtomobilska središča v Nemčiji tonejo v vse hujšo finančno krizo
Kriza v cenjeni nemški avtomobilski industriji je močno prizadela tudi njene najbogatejše regije in mesta. Po žepih je udarila tudi tamkajšnje prebivalce.
Nemška avtomobilska središča se soočajo s precej težkimi časi, kljub temu da so nekoč veljala za primere uspešnega izvoza in ene bolj uspešnih regij v Evropi.
Mesta, kot so Wolfsburg, Ingolstadt in Stuttgart — domovi Volkswagna, Audija in Mercedesa — beležijo drastičen padec davčnih prihodkov, saj se njihova vodilna podjetja spopadajo s težavami. Predvsem zaradi zapolnjevanja finančnih lukenj z zadolževanjem, višjimi prispevki in tudi zaradi varčevalnih ukrepov.
V Friedrichshafnu, visoko dohodkovni skupnosti ob Bodenskem jezeru na jugozahodu Nemčije in sedežu proizvajalca avtomobilskih delov ZF, naj bi se cene za vrtce v naslednjih dveh letih več kot podvojile — kar je pretreslo številne družine.
V Ingolstadtu lokalne oblasti krčijo število javnih dogodkov, zmanjšujejo število zaposlenih v mestni javni upravi, ob tem pa se je mesto močno zadolžilo. Celo nakup božičnih dreves za javne površine je bil odpovedan. “Mesto je v globoki finančni krizi. Drugače tega ne moremo opisati,” je za Deutsche Welle (DW) povedala podžupanja Ingolstadta Dorothea Deneke-Stoll.
Rekordni primanjkljaji
Težave segajo onkraj avtomobilske industrije. Mesta po vsej Nemčiji se soočajo z rastočimi proračunskimi primanjkljaji po več letih slabših poslovnih pogojev. Ostrejša konkurenca in upad povpraševanja v tujini sta načela izvoz, medtem ko so višji stroški energije in dela V Nemčiji zmanjšala dobičke. Nemška mesta se močno opirajo na davke podjetij za financiranje svojih letnih proračunov. V letih pred pandemijo so ti prihodki naraščali, saj so podjetja uspešno poslovala na tujih trgih.
V zadnjem času pa se rast upočasnjuje. Čeprav so davčni prihodki med letoma 2023 in 2024 še vedno rasli, jih je prerasla stopnja inflacije. Rene Geissler s Tehniške univerze Wildau, ki se ukvarja z občinskimi financami, je za DW dejal, da gre za t. i. stagnacijo davčnih prihodkov. To je po njegovem mnenju negativen signal, saj v zdravi ekonomiji davčni prihodki venomer rastejo.
Medtem pa so izdatki ostali visoki, predvsem zaradi večjega priseljevanja, starajočega se prebivalstva in širitve nekaterih socialnih pravic. Vse to se odraža z vse večjimi pritiski na proračune mest, kaže nedavno poročilo fundacije Bertelsmann iz Gütersloha.
Iz zveze nemških mest so že opozorili, da naj bi rekordni primanjkljaji občin v letu 2025 dosegli 30 milijard evrov, kar bi preseglo rekordno številko iz leta 2024, ko je primanjkljaj znašal 25 milijard evrov. A prav padec davčnih prihodkov najbolj izstopa v nemških avtomobilskih mestih. Val opozoril o padcu dobičkov v panogi je prisilil mestne načrtovalce, da neprestano prilagajajo proračunske izračune.
V Ingolstadtu naj bi davčni prihodki za leto 2025 znašali manj kot polovico od pričakovanih ocen. V Stuttgartu oblasti pričakujejo kar 40-odstotni padec v primerjavi z letom 2024. Nemška mesta so po zakonu dolžna imeti uravnotežen proračun, zato se postopki načrtovanja pogosto zavlečejo globoko v zimski čas.
V Wolfsburgu in Ingolstadtu še vedno iščejo rešitev v obstoječih načrtih, medtem pa je župan Stuttgarta, Thomas Fuhrmann, že novembra napovedal, da bodo mestne oblasti morale znova pregledati proračunske načrte za leti 2026 in 2027. “Podlaga, na kateri smo želeli graditi, ne obstaja več. Ponovno se moramo vrniti na začetek,” je zapisal v objavi na spletu.
Obseg težav je presenetil številne
Avtomobilski proizvajalci so pred pandemijo covida-19 uživali izvozno ekspanzijo, ki je nemška avtomobilska mesta utrdila kot ene najbolj uspešnih v državi in Evropi. Ingolstadt se je leta 2023 ponašal z drugim najvišjim BDP na prebivalca v Nemčiji, takoj za Wolfsburgom — in oba sta bila med petimi najbogatejšimi regijami v vsej Evropi.
A Audi, kot matično podjetje VW, je imelo v zadnjih letih precej težav. Prodaja vozil na Kitajskem je zelo razočarala, v prvi polovici letošnjega leta je podjetje zabeležilo 10-odstotni padec dobav. “Seveda opažamo, da je avtomobilska industrija v obdobju preobrazbe — s prehodom na električna vozila in vsem, kar to prinaša. To vpliva tudi na dobavitelje v Ingolstadtu, kar prispeva k širši sliki,” je dejala Deneke-Stoll.
Obseg težav je mesto vseeno presenetil. Ingolstadt je sprva načrtoval 30 milijonov evrov primanjkljaja v prihodnjih nekaj letih. Predvideni znesek je zdaj skoraj trikrat višji — kar 88 milijonov evrov med letoma 2026 in 2029. V mestu na vsak način iščejo, kako bi prihranili na vsakem koraku. Med več kot 90 predlogi za varčevanje so se znašli tudi rezi na področju odvoza odpadkov, vzdrževanja parkov in storitvah za starejše.
S tem ko so odpovedali nakup božičnih dreves, je Ingolstadt prihranil 20.000 evrov, a to ne bo dovolj. Mesto se je letos že zadolžilo, zaradi česar bodo morali v prihodnje zvišati tudi davek na nepremičnine. “To je bila ena glavnih točk razprave v mestnem svetu. Po zdajšnjih izračunih se tej poti ne moremo izogniti,” je dodala Deneke-Stoll.
Razmisleki o proračunskih storitvah
Mesta so zaradi kriznih razmer že začela zmanjševati obsege storitev, ki so jih bili tamkajšnji prebivalci že kar precej vajeni v tistih bolj plodnih letih. Družine v Friedrichshafnu so dolga leta uživale v nizkih stroških za vrtce, zahvaljujoč edinstveni delitvi dobička s podjetjem ZF. Zeppelinova fundacija, dobrodelna organizacija in večinski lastnik ZF, upravlja in razdeljuje sredstva za socialne in kulturne programe iz mestnega proračuna.
Ti prihodki pa se z upadanjem uspešnosti ZF zmanjšujejo, fundacija je morala poseči v svoje rezerve. Posledično so se podražili tudi vrtci zaradi sprememb v proračunu. Do leta 2026 se bodo mesečni stroški za otroke, starejše od treh let, podvojili, za mlajše pa celo potrojili.
Flora Pfaff, prebivalka mesta in mati treh otrok je za DW povedala, da bodo nove cene vrtcev močno prizadele številne družine v mestu. “Veliko ljudi v Friedrichshafnu je sprejelo visoke najemnine prav zato, ker se je to izravnalo z nizkimi stroški vrtca,” je izpostavila.
Prilagoditi se bo morala tudi avtomobilska industrija v teh mestih, preobrazba pa bo za marsikatero mesto še posebej težavna. “Mislim, da v avtomobilskih mestih – kjer je bila do nedavnega industrija zelo sodobna, kjer so ljudje prejemali dobre plače, delali v dobrih in sodobnih tovarnah, z velikimi proračuni, dobrimi javnimi storitvami in visoko kakovostjo življenja – tega verjetno ne bo lahko ohraniti,” je poudaril Rene Geissler.
Na drugi strani pa podžupanja Ingolstadta Dorothea Deneke-Stoll meni, da bo njihovo mesto že nekako našlo pot iz krize. “Ne bi rekla, da je blaginja mesta ogrožena. A rezov v proračunu, ki jih bodo prebivalci občutili, bo zagotovo še kar nekaj,” je zaključila
